DOKOLKU IMATE PROBLEMI SO FONTOT, PREZEMETE GO OD OVOJ LINK!

Gradot na Duhovite-Po~etok

Moeto ime e Elena. .Jas ja poseduvam ovaa stranica I ni{to ne prodavam.Ona {to go imam e mojot motor, i apsolutnata sloboda, da go vozam koga sakam. Ovaa stranica e poddr`uvana od avtorot no koga Internetot e baven mo`e da ima nekoi problemi.


Elana Picture


Motociklizam

Jas vozam motori celiot moj `ivot, i poseduvav poveke motori. Jas ja zavr{iv mojata potraga za perfekten motor, koga kupiv Kawasaki ninja, koj razviva masivni 147 ks, seriozna ma{ina, brza kako ku{um i komforna za dolgi patuvawa.

Jas patuvam mnogu I edna od moite omileni destinacii e severno od Kiev, takanare~enata ^ernobilska mrtva zona " koja e 130 kilometri od mojot dom. Zo{to mi e omilena? Zatoa {to mo`am da vozam brzo i neumorno na praznite pati{ta..

Lu|eto tamu se odamna zaminati. Ima prekrasni {umi i predeli..

Pati{tata koi ne se koristeni od obi~ni i armiski vozila se vo istata sostojba kako pred 20god, osven treva koja {to rasti pokraj patot, ili nekoe drvo {to na{lo nekoja puknatina za da se pro{iri. Vremeto ne gi uni{tuva pati{tata, taka da tie mo`at da ostanat vo vakva sostojba se dodeka ne bidat otvoreni za normalen soobrakaj povtorno......... po nekolku veka..


Ghost Town Map


Rentgeni

Za da go zapo~neme na{eto patuvawe, najprvin mora da nau~ime ne{to za radiacijata.. Navistina e lesno, a napravata {to ja koristime za da go izmerime momentalnoto nivo na zra~ewe se vika Gajgerov Broja~ . Ako merite vo Kiev, }e vi dade okoku 12-16 mikrorentgeni, dodeka vo tipi~en grad vo Amerika, ili Rusija, ke poka`e okolu 10-12 mikrorentgeni na ~as. Vo centarot na mnogu evropski gradovi, bi poka`al i 20 mikrorentgeni na ~as.

1,000 mikrorentgeni se ednakvi na 1mili rentgeni i 1,000 milirentgeni se ednakvi na 1 rentgen. Zna~i, 1 rentgen e100,000 pati normalnoto zra~ewe vo gradovite.Doza od 500 rentgeni za vreme od 5~ e fatalno za lugeto. Interesno, potrebno e 2,5 pati pove}e radiacija da se ubie koko{ka i poveke od 100 pati da se ubie buba{vaba.

Vakov stepen na radiacija mo`e da se najde vo ^ernobil sega. Vo prvite denovi posle eksplozijata , nekoi mesta okolu reaktorot, emituvaa okolu 3,000-30,000 rentgeni na ~as. Po`arnikarite koi {to bile prateni da go izgasnat ognot vo reaktorot bile izgoreni od gama zracite na samoto mesto. Ostatocite od reaktorot bile pogrebani pod ogromen sarkofag od ~elik i beton, pa sega e relativno bezbedno da se patuva tamu- se dodeka ne se simni{ od patot i odi{ na pogre{ni mesta.......

Mapata dadena dolu ja poka`uva mar{utata na na{eto patuvawe.Radiacijata vleze vo zemjata, a sega i vo jabolkite i pe~urkite, no ne go o{tetuva asfaltot, pa zatoa patuvawata ovde se mo`ni.

Nikoga{ nemav problemi so momcite od dozimetarskata slu`ba, koi se nao|aat na site kontrolni to~ki. Tie se eksperti i dokolku najdat radiacija na Va{eto vozilo, tie go mijat so specijalna hemiska supstanca. Ne gi smetam onie nekolku pati, koga se obidoa da najdat izvinuvawe da me nateraat da se istu{iram i jas, no toa be{e pove}e fizi~ka biologija, negoli biolo{ka fizika.

Vo petok ve~er na 25. April 1986 ekipata na ^ernobil-4 , se podgotvila da sprovede eksperiment sledniot den , za da utvrdat kolku struja ke proizvede centralata, dokolku nema elektri~no napojuvawe. Ovoj eksperiment e opasen test no bil sproveduvan i porano. Kako del od podgotovkite tie isklu~ile nekoi kriti~ni sistemi vklu~uvajki gi i avtomatskite sistemi za bezbednost.

Nekolku minuti posle 1:00 ~. na April 26, protokot na voda za ladewe na reaktorot se spu{tila, i nivoto na mo} po~nalo da se zgolemuva.

Vo 1:23 ~asot, operatorot odlu~il da go zapri reaktorot dodeka toj seu{te rabotel vo re`imot na nisko napokuvawe so struja, i domino efektot od prethodnite gre{ki, predizvikal nenadejno rastewe na snagata na reaktorot, i katastrofalna eksplozija na vodena para, koja 1000t te{kiot pokriv na za{titnata zgrada go rasprskala na del~iwa.

Nekoi od 211 {ipki se stopile, predizvikuvaj}i u{te edna eksplozija, ~ija pri~ina e predmet na rasprava megu nau~nicite, koja isfrlila delovi radioaktivno gorivo od srceto na reaktorot, i dozvolila vozduhot da prodre vnatre i da zapali nekolku toni grafitni blokovi.

Koga grafitot }e po~ne da gori, negovoto gasewe e skoro nevozmo`no.Trebalo 9 dena i 5000 t pesok, bor, dolomit, glina i olovo, koi bile pu{teni od helikopteri za da se izgasne ognot.Radijacijata bila intenzivna, pa mnogu od tie hrabri piloti umrele.

Po`arot na grafitot , go oslobodil najgolemiot del radiacija vo atmosferata, i zagri`uva~ki poremetuvawa na atmosferskata radiacija se zabele`ani i po 1000 km daleku.

Tie bile neprostivite gre{ki na dizajnot.

Pri~inite za nesre}ata se opi{ani kako fatalna kombinacija na ~ove~ki faktor i nepouzdana tehnologija. Andrej Saharov (sovetski nuklearen fizi~ar, disident, i borec za ~ove~ki prava; 1921-1989) Izjavil deka na{iot sistem nemo`e da upravuva so modernata tehnologija.

Vo sklad so dolgata tradicija na Sovetskata Pravda, tie gi uapsile site rabotnici od taa smena bez razlika na nivniot udel vo nesre}ata. Vkupno 25 rabotnici od taa smena umrele, od direktnoto izlo`uvawe na radiacija.

Radiacijata }e ostane vo ^ernobil iljadnici godini, no lu|eto smeat da se naseluvaat tamu duri po 600 godini, plus/minus 300 godini.Ekspertite predviduvaat deka, do toga{, najopasnite elementi }e is~eznat , ili deka dovolno }e se razredat vo vozduhot, zemjata i vodata. Ako na{ata vlada na nekoj na~in najde pari ili politi~ka volja da gi finansira nau~nite istra`uvawa, mo`ebi }e bide pronajden na~in da se neutralizira ili is~isti kontaminacijata. Vo, sprotivno na{ite dale~ni potomci bi morale da ~ekaat radijacijata da se spu{ti na prifatlivo nivo.Najpovolniot nau~en izve{taj predviduva deka radijacijata ke opadne vo narednite 300 godini......nekoi nau~nici velat 900 godini.

Jas mislam deka toa }e bide za 300 godini no lugeto me obvinuvaat deka sum optimist.

Elana Picture

Se se}avam...

Na Ukrainski, ^ernobil e ime na treva, pelin. Ovoj zbor gi prepla{uva na smrt lu|eto ovde.. Mo`ebi i zatoa vernicite mislat taka, bidej}i ovaa bilka se spomenuva i vo eden del od Biblijata, koj go opi{uva krajot na svetot...

OTK 8:10 I tretiot angel se oglasi, i padna golema yvezda od neboto koja gore{e kako fakel, i padna na rekite, na izvorite ;

OTK 8:11I imeto na yvezdata be{e pelin: i tretina od rekite stanaa pelin, i mnogu luge umrea od vodata zatoa {to be{e pelin.

Isto taka, ako vo na{iot jazik go razdelite toj zbor, "~erno" zna~i "crno" i"bil" zna~i "bol." Ako mu ka`am na nekoj deka odam vo ^erni, najdobriot odgovor e: Dali si ti luda?

Mojot tatko govore{e deka lu|eto se pla{at od smrtonosnite raboti koi {to nemo`at da gi vidat, osetat i pomirisaat.. Mo`ebi zatoa {to ovie zborovi dobro ja opi{uvaat i samata smrt.

Tatko mi e nuklearen fizi~ar i nau~iv mnogu od nego. Toj e mnogu pove}e zagri`en, poradi brzinata na mojot motor, otkolku za pravecot vo koj {to odam.

Moite patuvawa vo ~ernobil ne se kako obi~ni pro{etki vo parkot, ali so rizikot mo`e da se upravuva.Nekoga{ odam sama, nekoga{ so sopatnik na zadnoto sedi{te no nikoga{ so drugo vozilo, bidejki nesakam nekoj da kreva pra{ina pred mene.

Vo 1986 jas bev u~eni~ka i koga nivoto na radijacija po~na da raste vo Kiev, tatko mi ne stavi vo vozot koj ode{e do ku}ata na baba mi.Baba `ivee 800 km odovde no tatko mi ne be{e siguren dali toa e dovolno da ostaneme nadvor od dofatot na radiacijata.

Komunistite koi bea na vlast toga{ ja zata{kuvaa nesre}ata.Vo Kiev tie organiziraa parada po povod denot na rabotnicite i toga{ obi~nite gra|ani gi slu{naa vestite za nesre}ata, preku stranski radio-stanici i od rodninite na tie {to zaginale. Vistinskata panika zapo~na 7 do 10 dena po nesre}ata. Tie {to bea izlo`eni na ekstremno visoki nivoa na radiacija, ili onie {to slu~ajno tamu se najdoa, ili umrea ili imaa seriozni zdravstveni problemi.

Heading North Picture

Kon Sever.

Vreme e za vozewe. Ova e na{iot pat.Nema da ima mnogu koli ovde. Ova mesto go bie lo{ glas i lugeto go izbegnuvaat.Kako {to odime ponatamu, zemjata e se poevtina, luge ima se pomalku, a prirodata e se poubava..sprotivno od sekade vo svetot-i izve{taj za rabotite koi doprva ne ~ekaat.

Giant Egg Picture

Na 86-tiot kilometar, sretnuvame edno gigantsko jajce- koe go ozna~uva krajot na civilizacijata kakva {to ja poznavame, i po~nuva ~ernobilskoto vozewe.

Nekoj go donese ova jajce od Germanija.Toa simbolizira `ivot koj se probiva niz lu{pite na nepoznatoto.. Ne sum sigurna dali ova e ohrabruva~ki ili ne.Kako i da e, gi pottiknuva lugeto da razmisluvaat, a za nas toa e posledna {ansa da se snabdime so hrana {to se jade,pitka voda i nezagadeno gorivo. Na{eto ponatamo{no patuvawe e temna slika, napu{teni gradovi, prazni sela i mrtvi farmi..

Fairy Land Picture

Radijaciata se raspredelila neramnomerno- kako na tabla za {ah, ostavila nekoi mesta da `iveat a nekoi da umrat.Te{ko e da se ka`e kade po~nuva zemjata od legendite.

Cruising Around

Pati{tata koi vodat do nenaseleni mesta se blokirani.

Pati{tata se blokirani za koli, no ne za motori. Dobrite devojki odat vo rajot. Lo{ite odat vo pekolot. A devojkite na brzi motori odat kade {to sakaat.

Eve {to ostanalo od plodno selo so 4.500 `iteli, na okolu 50 km ju`no od nulta to~kata- reaktorot.

Ovoj strarec `ivee vo regionot na ^ernobil. Toj e eden od niv 3.500 koi ili odbile da ja napu{tat ovaa oblast, ili se vratile vo nivnite sela posle ekslozijata vo 1986.Im se voshituvam, bidej}i sekoj si e filozof na svoj sopstven na~in.Koga }e gi pra{ate dali se pla{at, }e vi ka`at deka tie rado bi umrele doma od radijacija, otkolku na nekoe tu|o mesto od nostalgija.Tie jadat hrana od nivnite sopstveni gradini, go pijat mlekoto od nivnite kravi, i tvrdat deka se zdravi ....no ovoj starec e eden od 400 koi pre`iveale olku dolgo. Toj mo`e skoro da im se pridru`i na svoite 3,100 sosedi koi zasekoga{ po~ivaat vo nivnata zemja.. Izgleda deka lugeto so najmnogu hrabrost, bea prvite {to umrea ovde. Mo`ebi toa e vistina nasekade.

Kontrolna To~ka.

Ovde, vleguvame vo reonot na ~ernobil. Ja proveruvam zalihata na gorivo i setot za popravka na gumite.Ne sakam da ostanam zarobena nasrede nuklearna pustina.

Rezervoarot mora da bide poln, bidejki site benziski vo ovaa oblast, izgledaat kako ovaa.

Ovoj e eden od zvani~nite kontrolni punktovi, koi vodat kon mrtvata zona.Za vlez vo zabranetata zona e potrebna specijalna dozvola..

Ova e mestoto kade {to na nesre}nite ili na nevnimatelnite posetiteli im prireduvale hemisko kapewe.

Sekoga{ koga vleguvam vo zonata , ~uvstvuvam deka sum vlegla vo nerealen svet. Vo mrtvata zona, mol~eweto na selata, gradovite, pati{tata i drvata, izgleda kako da mi ka`uvaat ne{to....ne{to {to jas se obiduvam da go slu{nam..ne{to {to me privlekuva i odbiva istovremeno.Toa e bo`estveno ezivo kako da ~ekorite vo svetot na Salvador Dali.

Zarazena Zemja

Radioaktivnite grobi{ta se tragi na na{ata civilizacija. Nekolku stotici od niv so~inuvaat atomska pustina, kade radiacijata, seu{te se meri vo rentgeni.

Seta ovaa tehnika e zarazena i radioaktivna.Ja ima vo nedogled.Toa se voeni kamioni.Pove}eto od niv toj den bile polni so vojnici i oprema.

Kolku lu|e umrele od radiacija? Nikoj ne znae-ni pribli`no.Oficijalnite izve{tai tvrdat deka nemalo poveke od 30 `rtvi , dodeka neoficijalni izvori tvrdat deka imalo poveke 300.000 `rtvi, pa duri i 400,000.

Kone~niot bilans nas nikoga{ nema da ni bide poznat, ,pa ne ni na na{ite deca.

Polesno e da se presmetaat materijalnite zagubi. Toa bila razorna ekonomska katastrofa za regionot - od koja nikoga{ nema da izleze.

Kliknete ovde za da go simnete videoto na koe e snimena radioaktivnata tehnika.

Kliknete ovde za videoto"Consumed Land"

Likvidatorite

Memorialen centar za ~ernobilskite no}i.Za umrenite i nerodenite....zapi{ani vo kamenot na `ivite .

Ovie po`arnikarski kamioni nikoga{ ne se vratija vo svoite gara`i, a po`arnikarite vo niv nikoga{ ne se vratile vo svoite domovi. Tie pristignale prvi na slu~ajot, i pomislile deka e samo obi~en po`ar.Tie ne znaele so {to se soo~uvaat-protiv {to treba da se borat.

“Likvidatorite” bile luge koi bile plateni ili primorani pa pomagaat vo ras~istuvaweto i likvidacijata na posledicite.

Kako totalitarna, vladata na ,Sovetskiot Sojuz primorala golem broj na mladi vojnici da pomagaat vo ras~istuvaweto na ~ernobilskiot incident, no bez adekvatna za{titna obleka, i bez objasnuvawe na opasnostite koi {to postojat.

Preku 650.000 likvidatori pomagale da se ras~isti ~ernobilskata katastrofa prvata godina.. Ovaa grupa gi vklu~uva i onie koi ja izgradile za{titnata obvivka okolu uni{teniot reaktor br.4 poznata kako Sarkofag . Mnogu od niv se razbolele, a pomegu 8 i 10.000 likvidatori umrele.

Picture: Liquidators on their way to Chernobyl.

Ovde e prikazana grupa na vojnici kako sobiraat smrtonosni delovi od grafit, posle eksplozijata, i gi frlaat vo kotelot na unisteniot reaktor .

Najprvo, probale da koristat roboti , no tehnikata otka`uvala, poradi radijacijata ili zaglavuvawe vo ru{evinite, i toga{ ispratile iljadnici vojnici- bio roboti .

Rabotata na pokrivot bila najkratka rabota od site, traela samo 2 minuti. Na vojnicite im e daden izbor -kako da go potpolnat vremeto potrebno za izlez od Armijata. Edniot na~in bil da slu`at 2 god. vo Avganistan pod pekolen do do`d granati, raketi, kur{umi i bombs, a drugata rabota traela samo 2 minuti pod tivok, miren, do`d od gama zracite na pokrivot na reaktorot br. 3.

Ru{evini od reaktorot #4

Ovoj pekol, stana eden vid na raj za divete `ivotni, barem za tie povr{inata. Tie se slobodni , nema lu|e da im dosaduvaat, da gi lovat,.No nikoj to~no ne znae kako nuklearnite otrovi vlijaele vrz niv, i kakvi genetski modifikacii predizviikale.. U`asni mutacii se prijaveni, no nau~nicite go odrekuvaat seto toa.

Populacijata na volcite i divite sviwi porasna naglo.Tie `iveat vo napu{tenite ku}i i {tali . Tie se za~uduva~ki neagresivni tuka. Mo`ebi toa e taka zaradi zalihite na hrana koja ja ima vo izobilstvo za site vidovi {to `iveat tuka, osven za ~ovekot, no taa e zagadena,i otrovna. Ne e neobi~no da sretnite volk,lisica, diva sviwa koi mrzlivo preminuvaat preku patot.

Ovie se kowite Pr`evalski. Nekoj donel od Azija eden par pred nekolku godini, i sega 3 hordi galopiraat po ~ernobilskite ramnici. Tie se sna`na sorta, i sekoga{ se dvi`at. Tie imaat praistorisko poteklo, i koga }e se vpu{tat vo poln galop , imate ~uvstvo deka }e vidite stado od praistoriski Eohipusi. Zoolozite isto taka, donesoa i dva ameri~ki bizona da se razmno`uvaat tuka, no ne im uspea. Ma`jakot izbega. Neznam dali izbega poradi radijacijata, ili od svojata “nevesta”, no posleden pat bil zabele`an vo Belorusija, kako odi na Zapad. Mo`ebi odlu~il da se vrati vo Amerika.

Ova e gradot ^ernobil.

.Gajgeroviot broja~ ovde poka`uva od 20-80 mikrorentgeni, zavisi od toa kade se naogate. Ova mesto e ona {to jas go vikam, zombi-grad {to zna~i deka celokupnata populacija bila evakuirana vo Maj 1986. Od toga{ navamu ovoj grad e ~isten pove}epati, i podocna stana baza za rabotnicite vo atomskata centrala.

Za vreme na nuklearniot pad, eden od glavnite faktori za sirewe bil vetrot, {irej}i smrt vo nekoi mesta, i slu~ajno odbegnuvaj}i nekoi.Gradot ^ernobil e lociran na samo 12 km Ju`no od reaktorot po vozdu{na linija. Vo prvite denovi posle nesre}ata nivoto na radiacija ne bilo visoko ovde. Neverojatno, smetaj}i deka radiacijata od ^ernobil ve}e ja pogodila Severna Evropa. Ova seu{te bese tajna i vo vlastite vo [vedska po~nale go baraat izvorot za poja~ana radijacija vo nivnite centrali. Vetrot ja smenil nasokata na 1Maj i utrinskite merewa poka`ale 24 milirentgeni na ~as. Radoaktivnie oblaci pominale nad ova mesto, go ubile, i zaminale vo Kiev, na na{ata poznata milirentgenska parada za 1vi Maj.

Go napu{tame gradot.

Ova e selskata izborna ku}a.

Be{e dosta dosadno da se u~estvuva na izbori so eden kandidat od edna partija, pa odzivot na glasa~i sekoga{ be{e mnogu mal. Taka be{e, se dodeka lokalnite vlasti ne se setija da ponudat besplaten pijalok vo zamena za glas. Ova go inspiriralo glasa~koto telo da se zainteresira za politika.

Vratata levo vodi do sobata so besplatni pijaloci, vratata desno e sobata vo koja se odr`uvale izborite. Ne znam dali vlastite se dosetile da go proglasat sledniot den posle izborite neraboten, za lugeto da imaat vreme da se soberat.Starecot koj mi go ka`uva{e ova ne mo`e{e da se seti.

Atomska Planta`a.

Obi~no na ovoj del od patuvaweto , gajgeroviot broja~ me inspirira da smenam vo povisok prenos i da vozam brzo. Pojasot na drva pred mene se vika crvena ili magi~na {uma. Vo 1986, ovaa {uma be{e crvena od radiacija. Likvidatorite ja presekoa i ja zakopaa 1m pod zemja .

Ot~ituvawata na asfaltot se od 500-3000 mikrorentgeni, zavisi od toa kade merite. Toa e od 50 do 300 pati poveke od radiacijata vo normalniot svet. Ako odam napred 10 stapki, gajgeroviot broja~ }e ja premine granicata. Ako odam nakaj reaktorot, posle stotina metri, radijacijata e 3 rentgeni na 1 ~as, {to zna~i 300,000 pati pogolema od normalnata. Ako prodol`ev da odam po toj pat se do reaktorot, sigurna sum deka }e svetev nave~er. Mo`ebi i zatoa ja vikaat magi~na {uma. Pa, toa i eden vid magi~no, koga nekoj vleguva so bajkerska oprema a izleguva svetejki, kako vitez vo sjaen oklop,

Ova e teritorijata na Atomskata Centrala. Merewata ovde poka`uvaat 500-3000 mikrorentgeni na ~as.

Centralata e zatvorena vo 2000 god. Moraat da izgradat nov Sarkofag naskoro, zatoa {to, orginalniot, be{e izgraden nabrzina i sega se raspa|a.

Mnogu mal del od radiacijata vnatre, se oslobodila nador. Pove}eto nau~nici veruvaat deka pove}e od 90% e seu{te pod sarkofagot. Ostatokot od radioaktivnoto gorivo vnatre ima ime Slonovo Stapalo, bidej}i navistina e vo takva forma. Okolu 190 t Uranium, i 1t navistina opasen Plutonium se seu{te vnatre, pa ako , zlobniot nuklearen slon nekoga{ izbega, nie }e bideme vo golema nevolja...

Ova e poslednata kontrolna to~ka. Za{titni odela, i specijalna dozvola e potrebna za ponatamu. Jas ne sum tolku qubopitna.

Na{ite piramidi

Sarkofagot, ke ostane radioaktiven u{te100.000 godini najmalku. `ivotniot vek na piramidite od egipet, iznesuva okolu 5000-6000 god.. Sekoja kulturna epoha mu ostavila ne{to na ~ove{tvoto, ne{to bessmrtno kako na primer:Evreite-Biblijata, Grcite-Filozofijata;Rimjanite-Pravoto i Zakonot, a nie Sarkofagot, konstrukcijata koja }e gi nad`ivee site drugi znaci na na{ata epoha, i mo`ebi ke gi nad`ivee i piramidite.

Posle 4 kilomeri, nie sme pred portite na Gradot na Duhovite-Pripjat.Izgraden e vo 1970, i e lociran 4 km Severno od reaktorot. 48.000 luge `iveeja ovde i go sakaa svojot grad.Vo 1986, be{e moderen, zelen, i doma}inski grad za `iveewe.

Gradot na Duhovite-Pripjat

Ti{ina

Ovoj grad bi mo`el da bide atraktiven za turistite.Nekoi turisti~ki agencii se obidoa da organiziraat poseti na ovoj grad no, u{te prvata grupa na turisti, zabele`ala deka gradot e eziv, i nervira.I takov e. Tie platile 1200 kruni za 2~ ekskurzija, i posle 15 minuti, pobarale da si zaminat od gradot.Ti{inata ovde e zaglu{uva~ka.

next page