Srednja
agroživilska šola
Cesta
v Mestni Log 47
1000
Ljubljana
V
tej seminarski nalogi sem se osredotočila na vesolje in na dogajanje v
njem.Kaj se dogaja,domneve strokovnjakov o usodi našega planeta in preostalega
vesolja.Nekatere domneve so malo verjetno,predvsem pa je vse to samo ugibanje
astronomov.
Na
kratko sem opisala planete v našem osončju,pomen Sonca za celotno
osončje,kaj so kometi,kakšne oblike so,odprave v vesolje in podobne
stvari,ki so jih NASAini strokovnjaki in tudi drugi strokovnjaki odkrili v
vesolju.
Skratka,ogromen
prostor,ki mu ne poznamo meja,in problemi ki nam zaenkrat preprečujejo
dolga potovanja po vesolju in raziskovanje novih okolij.
Summary
I
was working few months and here is the result:some things about space,planets
and stuff like that. J I like very
much about that theme,so I decided about this.
Here
is some things about my hobby and my free time.About that giant space somewhere
else.
Razlike med osončjem in
galaksijo
1.Merkur:to
je gol in skalnat planet.Je najbližje Soncu,zato ima tudi najkrajše leto-eno
leto ima 88 dni.Ravno zaradi tega,
je dobil to ime.Poimenovan je po rimskem bogu
Merkurju,ki je imel na nogah peruti in prav zaradi tega je hitro potoval.
2.Venera:Ta
planet prekrivajo gosti oblaki vročih,strupenih plinov.Ti oblaki zakrivajo
površje in zadržujejo vročino.Nanjo se je spustilo že nekaj sond.Pošiljale
so podatke na Zemljo,potem pa jih je vročina uničila.Venera je zelo
svetla.Včasih so ji tudi rekli danica ali jutranjica.Stari Maji so v piramidah
opazovali Sonce,zvezde in Venero.Njeno površje prekrivajo ognjeniki in lava.V
redki atmosferi pa je ogromno strupenih plinov,ki onemogočajo preživetje.
3.Zemlja:
Naš
planet poznamo že zelo dobro,a obenem skoraj nič.Ničesar ne vemo
natančno,kar se je dogajalo v njeni zgodovini.Ne poznamo njenega
nastanka,naselitve življenja in podobnega.Vse kar vemo so le ugibanja.Ugibamo
lahko o tem,kakšna je v središču,kako je nastala in podobno.
Vemo
pa to,kako se giblje v vesolju.In njeno pozicijo v Osončju.
Ko
so Zemljo prvič posneli in slikali z Lune so se čudili njeni lepoti.
To je bil naš prvi korak na poti raziskovanja vesolja.
4.Mars:
je videti kot rdeč planet,ker je v njegovih skalah veliko rjastega
železa.Njegovo nebo je rožnato tudi zaradi silovitih prašnih viharjev.Na površju
so kanali,podobni strugam nekdanjih rek.Na tem planetu ni vode ne zraka,je pa
veliko globokih sotesk in starih ugaslih ognjenikov.Mars ima tudi dve luni.Obe
sta nenavadne oblike.Na Marsu stoji tudi najvišja gora v našem Osončju:to
je nekdanji vulkan Olympus Mons.Preden so ga raziskali,so bili vsi
prepričani,da na njem obstaja življenje.Na njem naj bi živela čudna
bitja,marsovci.O teh domnevnih bitjih je bilo napisanih tudi več
knjig.Zelo znana je tudi Vojna svetov pisatelja H.G.Wellsa.
Strokovnjaki
so prepričani,da se bo človeštvo v prihodnosti preselili na Mars.Da
pa bi to tudi zares uspelo,bomo morali najprej planet prilagoditi.Atmosfera na
njegovem površju je 200 krat redkejša od
5.Jupiter:To
je največji planet v Osončju.Je velika krogla iz tekočin in
plinov.Leta 1979 je sonda odkrila kolobar prahu,ki ga obdaja.Ima 16
lun.Največje tri lune so večje od naše Lune.Največje štiri
lune(Ganimed,Kalisto,Evropa,Io)je odkril že Galileo Galileji leta 1610.Jupiter
ima na svojem površju tudi velik rdečo pego,v kateri divjajo viharji.Ta
pega je velika za tri naše planete.
6.Saturn:je
orjaška krogla iz tekočin in plinov.Od daleč izgleda,kot da ima dva
kolobarja,v resnici pa sta ta kolobarja sestavljena iz več tisoč
manjših prstanov.Ima najmanj 18 lun,kar je največ kot kateri drug
planet.Največja je Titan,ima pa plinsko ovojnico.Njegovi prstani so iz
drobcev ledu in skal.
7.Uran:se
edini vrti okrog osi,ki je vodoravna glede na Sonce.Ima 11 ozkih prstanov in 15
lun(največjih pet se imenuje Miranda,Ariel,Umbriel,Titanija,Oberon),od
katerih jih je 10 tako majhnih,da jih je šele leta 1986 odkrila sonda Voyager
2,ko je letela mimo.
8.Neptun:je
velika krogla iz tekočin in plinov.Prek površja tega planeta se podijo
najhitrejši viharji v Osončju,saj lahko dosežejo hitrost do 2000
km/h.Neptun ima 8 lun,vendar sta z Zemlje vidni le dve.Triton ima ledeno skorjo
z velikanskimi razpokami.Leta 1989 je mimo letel Voyager 2,ki je poslal na
Zemljo slike,ki so pokazale obstoj njegovih prstanov.Tega planeta ni
mogoče videti brez teleskopa.To je pa tudi glavni vzrok za to,da so ga
odkrili šele leta 1846.
9.Pluton:je
večino časa najbolj oddaljen od Sonca,vsakih pa 248 let Plutonova
sploščena krožnica preide na notranjo stran Neptunove.O tem planetu se ve
le malo,saj tam sonde še ni bilo.Ima eno samo luno.Imenovana je Haron,ime pa je
dobila po brodarju Haronu iz grške povesti o Orfeju.Haron je Orfeja prepeljal
prek reke Stiks,da je lahko živ obiskal svet mrtvih.Luna je velika za pol tega
planeta,poleg tega pa je tako blizu Plutona,da lahko nanj meče svojo
senco.
10.?Astronomi
domnevajo,da je onkraj Plutona še deseti planet,ampak ga do sedaj še niso
odkrili.
|
PREMER |
RAZDALJA
OD SONCA (min.) |
RAZDALJA
OD SONCA (max.) |
ČAS
ROTACIJE |
DOLŽINA
LETA |
LUNE |
|
(km) |
milijon km |
Milijon km |
(dnevi,ure,minute,sekunde) |
(Leta,dnevi) |
|
Merkur |
4878 |
46,8 |
69,4 |
58d
68h |
88d |
0 |
Venera |
12104 |
107,6 |
109 |
243d |
224,7d |
0 |
Zemlja |
12756 |
147,4 |
152,6 |
23h
56m 4s |
365,26d |
1 |
Mars |
6794 |
207,3 |
249,2 |
24h
37m 23s |
68d |
2 |
Jupiter |
142800 |
741,6 |
817,4 |
9h
50m 30s |
11l
314d |
16 |
Saturn |
120000 |
1356 |
1512 |
10h
14m |
29l
168d |
18 |
Uran |
52000 |
2740 |
3011 |
16-28h |
84l
3d |
15 |
Neptun |
48400 |
4466 |
4543 |
18-20h |
164l
288d |
8 |
Pluton |
1145 |
4461 |
7364 |
6d
9h |
247l
256d |
1 |
Kometi
in meteorji
Meteorji
so utrinki,ki jih vidimo zažareti na nebu.To se zgodi,kadar se drobci prahu iz
Prostora vnamejo v našem ozračju.To so lahko delčki asteroidov in
kometov.Ko meteor prileti v Zemljino ozračje,se vname in zgori.Le za
sekundo ali dve ostane za njim žareča sled.
Asteroidi
so precej večji skupki skal.Med Marsom in Jupitrom je pas,v katerem
krožijo milijoni asteroidov.Največji znani asteroid je Ceres,ki ima premer
približno 1000 kilometrov.
Komete ali
repatice sestavljajo skale,led in prah. Kadar se kometi približajo Soncu,
utegnejo
puščati za seboj žareč rep.Kometi so nekakšne umazane ledene kepe.
Ko se
približajo Soncu se led stali,prah in plini pa se raztegnejo v vlečko.
Kometova glava
meri komaj nekaj kilometrov,njegova vlečka pa je lahko
tudi na
milijone kilometrov dolga.
Kometi
imajo ponavadi dolge,sploščene krožnice.
Vlečka
je vedno obrnjena stran od sonca.
Kadar
asteroid trešči na Zemljo mu pravimo meteorit.Pred davnim časom je
meteorit izkopal velik krater v ameriški zvezni državi Arizoni.
Našemu
planetu nenehno grozijo nevarnosti iz vesolja,ki bodo lahko v prihodnosti
usodni za človeštvo.Mi se tega sploh ne zavedamo,ampak vsako minuto smo
ogroženi zaradi nevarnosti,ki prihajajo iz širnega vesolja.Ker je vesolje
večje,kot si lahko mislimo,in ker se še od Velikega poka naprej nenehno
širi,morda nikoli ne bomo imeli pod nadzorom celotnega območja.Tako,da nas
lahko preseneti kakšen komet ali asteroid,ki ga bomo lahko opazili tik pred
trkom,ali pa se bo našemu planetu približal celo brez naše vednosti.Pa Sonce in
male črne luknje?Poglejmo:
Astronomi
se bojijo,kdaj bo Zemljina tirnica presekala pot smrtonosnemu kometu ali
asteroidu.V tem primeru skorajda ni rešitve za naš planet.Ob trku bi bile hude
posledice,skoraj ne glede na velikost.Naš planet lahko uniči asteroid s
premerom 10 km.Če bi padel v vodo,bi zrasel velikanski val,ki bi se
dvignil več kilometrov v višino in tako uničil vse pred sabo.Če
pa bi padel na kopno,bi nastal oblak prahu,ki bi prekril cel planet in tako
onemogočil dostop svetlobe na Zemljo.V najslabšem primeru pa se lahko
pojavi tako velik asteroid,oz. komet,ki bi Zemljo raztreščil na majhne
koščke.Še znanstveniki in astronomi niso prepričani,da bodo to
napovedali.Kaj šele da bi to lahko razstrelili in obvarovali Zemljo.
O
tej temi je bilo posnetih tudi nekaj filmov.V filmu Zadnji udarec smo lahko videli morebitne posledice in skorajda
nemočne poskuse pri uničevanju kometa.V novejšem filmu z naslovom Armageddon pa sta posadki vesoljskih
odprav Independence in Freedom reševali naš planet s tem,ko so na asteroidu
zvrtali 280 m globoko luknjo,v kateri so aktivirali jedrsko bombo tik pred
točko nič.
Bo ravno komet,ki je za opazovalce prvovrstna zanimivost
zaradi lepote,usoden za naš planet?
Sonce,ki
je danes vir življenja bo kmalu postalo pošast. Namreč,sproti ko porablja
jedrsko energijo,se segreva in se povečuje.5 milijard let Sonce že sije na
Zemljo.Čez 7.5 milijard let,zemlje po ugibanju znanstvenikov ne bo
več…
Ko
se bo sončeva temperatura povišala za 5% bodo začele izumirati
rastline.Pri 10% povišanju temperature bodo izumrle živali.15% povišanje
temperature pa bo usodno za naš planet.Pri tako visoki temperaturi bodo
namreč morja in reke izparele.To bo v ozračju povzročilo
učinek tople grede in naš planet se bo počasi segrel.
Črna
luknja:po nekajletnih ugibanjih in opazovanjih so astronomi potrdili sum,da je
v središču naše galaksije črna luknja.Vendar ne običajna.To je
največja doslej znana črna luknja.Okoli sebe suče cele
zvezde,kar priča o njeni velikosti.Hitrost zvezd,ki se sučejo okoli
nje je 1000 km/s.
Nenadoma
se misel,da bi naše osončje postalo žrtev črne luknje,ne zdi več
tako neverjetna.Čeprav je veliko manjša od Sonca,ga bo
raztrgala.Počasi ga bo načela in ga vlekla za sabo,medtem ko bo
potovala proti Zemlji.Zemljo bo tako popolnoma stalila.Njeno gravitacijo pa se
že čuti.Planet razpada.Po mnenju znanstvenikov je to posledica črne
luknje in njene izredno močne gravitacije.
Črne
luknje je težko odkrivati v vesolju,zato je še toliko bolj pomembno natančno
opazovanje določenega območja vesolja.Črne luknje se lahko
odkrije v daljni galaksiji,po zaslugi množice zvezd,ki se sučejo okoli
nje. Razlog je povsem preprost:črne luknje imajo kljub svoji majhnosti
neverjetno visoko gravitacijo,ki je v tem primeru večja celo od
gravitacije zvezd!
Sonce
je naša edina zvezda.Vidimo jo pa tako dobro,ker je toliko bližje,kot so zvezde
v bolj oddaljenih ozvezdjih.Od Zemlje je oddaljeno 149,6 kilometrov.Če pa
naredimo primerjavo z velikostjo naše Zemlje,bi lahko v Sonce spravili 1300000
planetov Zemljine velikosti.Energija iz središča ali jedra se razširja
navzven proti površini s sevanjem in z mogočnimi konvekcijskimi tokovi v
plinastem vodiku in heliju,iz katerih je Sonce sestavljeno.Energija potem
izžareva v vesolje,predvsem kot toplota in svetloba.Temne lise na površini so
Sončeve pege.
Zvezda,ki
jo imenujemo Sonce,se nahaja v središču našega sončnega sistema.To je
ogromna krogla iz vročega plina s premerom 1392000 km in je mnogo
večja kot katerikoli planet.Kljub temu pa je v primerjavi z drugimi
zvezdami v vesolju le srednje velikosti.Tako svetla je zato,ker se nahaja mnogo
bližje kakor druge.
Čeprav
je Sonce sestavljeno iz plina,je njegova masa ogromna-več kot 333000 krat
večja od Zemljine.Zato ima Sonce zelo močno gravitacijsko
privlačnost.Gravitacija Sonca drži planete na njihovih tirnicah.
Temperatura
na Sončevi površini je 5500 °C,v središču pa doseže do 15 milijonov
°C.Na površini opazimo temnejše in sorazmerno hladnejše lise,imenovane
Sončeve pege.To so območja divjih viharjev in izbruhov.Ti viharji
povzročajo tudi izbruhe vročega plina,imenovane prominence,ki sežejo
na tisoče kilometrov daleč v vesolje.
Sonce
obdaja korona,plast plina,ki je izparela s površine.
Plin
odteka s korone kot sončni veter,
ki
piha mimo Zemlje in drugih planetov.
Sončni
veter je najmočnejši takrat,
ko
so na Soncu pege,to pa se zgodi približno vsakih 11 let.
Sonce
pa ves čas porablja svojo jedrsko energijo in ko se bo razširilo,bo
uničilo skoraj pol Osončja!
Osončje ali Sončni sistem
sestavljajo vsa nebesna telesa,ki so v gravitacijskem območju Sonca,ter se
gibljejo po tirih,ki jih določajo Keplerjevi* zakoni.
V Osončje torej sodijo:-Sonce,kot
osrednje telo
-9 doslej znanih planetov
-naravni sateliti teh
planetov(58)
-asteroidi(med Marsom in
Jupitrom je pas,v katerem je nad 2000 asteroidov)
-in še preostalo:kometi,kepe skal,ledu in prahi in
podobno
Naša galaksija,ki je le ena izmed
milijard galaksij v celotnem vesolju,se imenuje Rimska cesta ali pa tudi
Mlečna pot,kot jo nekateri imenujejo.Na videz je kot belkasti pas okrog
Zemlje.Celotna galaksija se razprostira od ozvezdja Kasiopeje prek Perzeja,Voznika
in Bika,med Orionom in Dvojčkoma prek
Samoroga,Ladje,Križa,Kentavra,Oltarja,Škorpijona,Strelca,Orla in Laboda nazaj
do Kasiopeje.V našem primeru gre za galaksijo spiralne oblike z manjšimi
nepravilnostmi.Po najnovejših znanstvenih raziskavah je v sredini naše
galaksije mogoče celo črna luknja,vendar ti podatki do sedaj še niso
točno preverjeni.
Galaksije so lahko različnih
oblik:-spiralne galaksije imajo dva kraka,ki se počasi sučeta okrog
središčne kopice zvezd
-eliptične galaksije so preprosti veliki skupki
zvezd,ki imajo okroglo obliko
-nekatere
galaksije pa so povsem brez oblike,saj ne predstavljajo ničesar,zato jim
pravimo tudi nepravilne
-.....
Naše Osončje je na enem izmed
krakov,od središča galaksije pa je oddaljeno približno 30.000 svetlobnih
let,kar znaša približno 3000 milijard km.Naša celotna galaksija pa meri 100.000
svetlobnih let,kar je približno 9460 milijard km.
Za primerjavo teh razdalj:
-razdalja med Zemljo in Soncem:250.000
km
-naše osončje:0.0000048 svetlobnih
let
-naša galaksija:100000 svetlobnih let
-lokalna jata:4 milijoni svetlobnih let
-celotno znano vesolje:40 milijard svetlobnih
let
Naša galaksija:označen je naš približen položaj na enem
izmed obeh krakov.Središče galaksije zavzema orjaška črna luknja,ki
vrti celotno galaksijo.Naša galaksija,pa poleg tega, da se vrti okoli svoje
osi,hkrati z veliko hitrostjo potuje po vesolju.
Še pogled s strani:središče je izbočena 'krogla'.
*-Johannes Kepler (1571-1630) je bil
nemški astronom,astrolog,matematik in fizik.Kepler je postavil temelje novi
astronomiji,saj je odkril 3 zakone o gibanju planetov okrog Sonca.
Keplerjeva enačba:
M=E=e.sinE
To enačbo
je Kepler prvi izvedel.Z njo določamo lego planeta v danem trenutku na
eliptični poti okrog Sonca.Edini pogoj je to,da poznamo elemente njegovega
tira.
Konstelacije
ali ozvezdja so skupine zvezd,ki jih vidimo na nočnem nebu.Na celem nebu
je 88 ozvezdij,ki jih lahko vidimo ponoči.Ne moremo pa videti vseh
ozvezdij,saj so pri nas vidna le ozvezdja severnega dela neba.Južni del neba je
viden je v južnem delu sveta.
Pri nas so
vidna naslednja ozvezdja:Mali medved(Severnica), Veliki medved, Lev, Rak,
Dvojčka, Orion, Voznik, Pegaz, Andromeda, Ribi, Oven, Bik, Mali pes,
Veliki pes, Vodna kača, Krokar, Eridan, Zajec, Volar, Tehtnica, Škorpijon,
Ščit, Kačanosec, Kačin rep, Kačina glava, Severna krona,
Herkul, Lira, Orel, Delfin, Labod, Kozorog, Južna riba, Vodnar, Kit, Kasiopeja
in Kefej.
Imena so
ozvezdja dobila po obliki,ki so jo 'opazili' najzgodnejši opazovalci vesolja:to
so bili Grki,Babilonci in tudi Egipčani.
Ozvezdja so
paša za oči vseh poznavalcev in tudi nepoznavalcev,saj z meglicami in
odsevi drugih zvezd,tvorijo izredno lepe oblike in barve.
Zgornja slika
prikazuje obliko rimske ceste,če jo gledamo od daleč.Sliko je posnela
ena izmed sond,ki plava po vesolju in na Zemljo pošilja najrazličnejše
podatke o drugih galaksijah.
Na sliki je
lepo vidna množica cest.Najbolj opazna pa je značilna bela meglica,po
kateri je naša galaksija tudi dobila ime.Imenujemo jo lahko Rimska cesta,v
uporabi pa je tudi ime Mlečna cesta (MilkyWay).
Seveda pa
obstaja v različnih državah obstaja veliko poimenovanj,tudi pri nekaterih
potomcih starih ljudstev.Vendar se uporabljata predvsem zgoraj omenjena izraza.
Obstajajo v vesolju še kakšna druga živa bitja poleg nas?
Tega zaenkrat
še ne vemo.Ozvezdij še ne poznamo natančno,zato tudi ne moremo poznati
površine na morebitnih planetih.
Leta 1979 so v
vesolje poslali radijsko sporočilo,ki naj bi bilo
namenjeno v
ozvezdje Herkula.Vmes pa naj bi ga kakšna razumna bitja prebrala in
razvozlala.Tako naj bi druga bitja našla nas,in ne mi njih.
Sporočilo
pa je izgledalo takole:
->>>>>>>>>>>>>>>>>
Ljudje
zaenkrat še nismo prišli dlje od Marsa.Prišli pa smo do Lune.
30.7.1997 je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na
Luno.Po osemmesečnem potovanju mu je uspelo stopiti na luno,in lahko se je
ozrl na svoj planet.Na Luni so še danes sledi pristanka in njegove stopinja,saj
na površju ni vetra,ki bi lahko zabrisal sledove preteklosti.
Njeno površje
pa je prekrito s kraterji.Velikimi in malimi.Po celem površju.Sledi preteklosti
in trkov manjših asteroidov.
Meseca je
približno za četrtino Zemljine velikosti. Zemljina gravitacija pa jo drži
na tiru,da obstane na svoji tirnici in še naprej kroži okoli našega planeta.
Pa globlje v
vesolje?
Razdalje so zaenkrat še prevelike,za naše zmožnosti.Nimamo
še dovolj zanesljivih in hitrih prevoznih sredstev,ki bi nas lahko v kratkem
času (nekaj let) pripeljala v drugo galaksijo.Navadne rakete niso
dobre,saj hitro porabijo vse gorivo,tako da lahko s polno močjo in polno
hitrostjo potujejo le določen čas.Zato so znanstveniki začeli
iskati nov način za hitro potovanje.Ena novejših možnosti je ionski
pogon.Prednost je predvsem v tem,da rabi manj goriva (približno 10 do 15 g
plina),medtem ko raketa porabi tudi do 30 ton goriva za en sam polet!Res pa je
tudi,da bi v tem primeru plovilo z ionskim pogonom potovalo nekajkrat
počasneje od rakete.V primeru ionskega pogona pa se stalno ustvarjajo
atomi,ki bi lahko poganjali sondo po Osončju in tudi po daljnem vesolju,ki
ga še ne poznamo.
V vesoljskem
prostoru ni nobene sile.Sončna svetloba pa je tudi določena sila,saj
ustvarja fotone,ki tudi potiskajo npr.jadrnico po morju,vendar je ta sila tako
majhna,da jo ostale sile premagajo,tako da na Zemlji ni opazna.V vesolju pa je
drugače:ni druge sile razen sončne svetlobe.Če je material za to
sondo dovolj lahek,bi lahko potovala zelo hitro.Način:sonda bi potovala
mimo Sonca,še prej bi se razprla,da bi bila čimvečja površina. Mimo
Sonca,kjer bi dobila zalet in potrebno energijo, bi odpotovala naprej v daljno
vesolje,s hitrostjo približno 750 000 km/h.S tako hitrostjo bi celotno
Osončje prepotovala v manj kot letu.Vendar je zaenkrat ta načrt še
neuresničljiv,saj to še ni dokazano,da bi bilo zanesljivo.Poleg tega pa je
za to potrebno imeti tudi denar,tega pa ni niti v astronomiji.
Astronavti so
izredno dobro šolani.Urjenje traja več mesecev in je zelo naporno,saj vse
to uspešno prestane le nekaj bodočih astronavtih od več stotih.Urijo
jih za zelo težke pogoje,kot je breztežnost in seveda gibanje v breztežnost.Posebno
za to jih šolajo v posebnih bazenih,kjer opravljajo določena dela,kot bi
jih morali v vesolju.
Tistih
nekaj,ki jih da skozi vse to,se po dolgem času odpravi na potovanje v
vesolje.Večinoma opravljajo dela na vesoljskih postajah.
V posebnih primerih pa se odpravijo tudi raziskovati
planete.Tam jemljejo vzorce in podobno.Dlje od Lune ljudje še nismo prišli,saj
je potovanje na druge planete dolgotrajno in zelo zahtevno.Več let bi
morali potovati.Poleg tega pa so pogoji na drugih razmerah kruti.Npr. na Veneri
je sondo,ki je narejena iz na Zemlji težko uničljivih snovi,uničilo v
nekaj urah.Razlog je seveda njena atmosfera,v kateri je veliko strupenih
plinov,poleg tega pa po njenem površju stalno divjajo več kot petdesetkrat
močnejši viharji,kot jih poznamo na Zemlji.
S časom
bomo tudi ljudje pripravljeni na potovanje po vesolje,vendar nas očitno od
tega loči še veliko časa….ali pa ne?V stotih letih smo prišli od
neuspelih poskusov letenja z letalom,do raziskovanja vesolja.Kdo pravi da ni
možnosti da se bomo nekoč razselili po več planetih in celo po
več galaksijah?
http://www.belokrajnc.net/zanimivosti_znanost_vesolje.html
http://www.kvarkadabra.net/