INSTITUCIJA IN AVTORITETA V CERKVI

CERKEV KOT ZAKRAMENT

a)      Koncilski poudarki

Kristus je prazakrament, Cerkev pa vesoljni zakrament odrešenja, ki je v stalni povezanosti s Kristusom. Vsi ostali zakramenti so kristocentrični in imajo Kristološko strukturo. Sedmeri zakramenti se uresničujejo v zakramentalnosti Cerkve. Cerkev vedno živi iz Kristusa. Cerkev sploh nima središča sama v sebi, ampak v Kristusu.

b)      Kristocentričnost

»Če njeno bogastvo ne izvira iz Kristusa, potem je bedna.« Tukaj gre za biti ali ne biti. »Če bi Cerkev ne živela bistveno iz vere v Jezusa Kristusa, bi se mi odvrnili od nje«, pravi francoski teolog H. de Lubac. Vprašanje o Kristusu je za Cerkev ključnega pomena. Jezus Kristus je Očetov poslanec, ki deluje v Svetem Duhu. Svoje odrešenjsko poslanstvo nadaljuje po Cerkvi, svoji ljubljeni nevesti.

c)      Občestvena ekleziologija

Cerkev je v prvi vrsti občestvo. Skrivnost Cerkve je v tem, da smo kristjani deležni trinitaričnega občestva treh  božjih oseb. Cerkev kot občestvo ni kolektiv brezimnih posameznikov, ampak je občestvo oseb v Kristusu. Cerkev sama je oseba, je subjekt, zato ni v skladu s stvarnostjo, če kdo vpraša: »Kaj je Cerkev?« Pravilno Vprašanje se glasi: »Kdo je Cerkev?«    

CERKEV KOT INSTITUCIJA

a)      Pojem institucije

Pojem pomeni postavitev in označuje nekaj trdnega, stabilnega in trajnega. Ta trajna postavitev pa predpostavlja zunanjo organizacijo. V Cerkvi razlikujemo stvarne in osebne institucije; k prvim štejemo zakramente, ki jih je postavi Jezus Kristus, k drugim pa spadajo npr. papeška škofovska in duhovniška služba.

b)      Smisel institucije

Kristus ni mogel dopustiti, da bi za njegov prihod na svet in njegovo delo odrešenja zvedeli samo maloštevilni sodobniki, zato je moral ustanoviti nekaj, kar presega prostor in čas. Kaj za Jezusa institucija prvotno pomeni spoznamo ob postavitvi evharistije: »To delajte v moj spomin.«

c)      Institucija v službi človeka

Institucijo lahko primerjamo z okostjem pri človeku. Vsak organizem potrebuje neko okostje, tako tudi Cerkev potrebuje organizacijo – institucijo. Tudi samo se okostje spreminja, zato Cerkev raste skozi zgodovino. Če pa s telesa odstranimo mišice, začne šklepetati, to je Cerkev brez Jezusa Kristusa in brez Svetega Duha.

d)      Značilnosti cerkvene institucije

-         evharistično telo in Cerkev: evharistija vzpostavlja cerkev in Cerkev vzpostavlja evharistijo

-         pričevanje ljubezni: Kristus je navzoč v Cerkvi po vsem svetu in v vsej svetovni zgodovini. To univerzalnost pa mora Cerkev izpričevati z edinostjo v ljubezni. Za to edinost je Kristus prosil svojega Očeta: »Naj bodo vsi eno…«

-         svoboda: Cerkev nam predstavlja formo, napotek. Kolikor nas oko telesa omejuje in osvobaja, toliko lahko to rečemo za Cerkev.

-         kamen spotike in dovršitev vsega v Bogu: preberi str. 76-78.

e)      Nenehno prenavljanje

Cerkev se mora spreminjati v svojih strukturah, ki ne ustrezajo več duhu časa.

AVTORITETA V CERKVI

a)      Oblast, podeljena v služenje

Avtoriteta zahteva v svojem bistvu pokoravanje. Namen avtoritete pa je v tem, da služi z ljubeznijo.

b)      V službi svobode

Demokracija v Cerkvi bi pomenila, da ima oblast v rokah cerkveno ljudstvo, vendar pa gospostvo nad Cerkvijo izvršuje le Kristus v imenu troedinega Boga. Kristus pa izroča duhovno pooblastitev dvanajsterim apostolom in njihovim naslednikom.

c)      Pooblaščenost v blagor skupnosti

Tudi država je hierarhična; vsak njen člen, od predsednika do delavca, mora biti strokovno usposobljen za svoje delo. Cerkev si lahko predstavljamo kot oporo za trto, nas pa kot trto. Mi smo na nek način pritrjeni na oporo, da lahko rastemo.

d)      Poroštvo Kristusove navzočnosti

Kristus mora rasti jaz pa se manjšati, jaz moram prehajati v ozadje, sem kot prevodnik.