POROČILO O VERSKEM STANJU (razmišljanje)

(9. –10. POGLAVJE)

Ti dve poglavji govorita o dveh različnih tematikah in problematikah…o liturgiki in o poslednjih rečeh. Ratzingerjev pogled na te probleme in njegove rešitve so v večini zelo dobre in predvsem prilagojene današnjim, modernim razmeram. Nekoliko konzervativen je le pri problemu cerkvene umetnosti in glasbe.

Res, da želi liturgične obrede pripeljati na »pravo pot«, želi da liturgični obredi služijo namenu, pa vendar, po mojem mnenju, vrnitev v preteklost ni rešitev. Ratzinger se zgraža nad popevkami in »lahkotnimi melodijami« pri obredih. Res, da ni vsaka posvetna glasba za v cerkev, ampak nekatere od teh pesmi imajo lepo versko vsebino, ki na nekoliko drugačen način sreča mlade z Jezusovim naukom in življenjem ter z ljubeznijo. Res, da je klasično tisto pravo »lepo«, ni pa nujno, da pomeni vsako moderno »grdo«.

Povsem pa se strinjam z nadaljnjim mišljenjem kardinala, ko pravi, da maša ni samo obred za tiste, ki so prejeli zakramente in ki lahko prejemajo darove; maša ni namenjena samo določeni skupini, je odprta za vse…, kajti k maši hodijo tudi ljudje, ki niso krščeni, ki niso obhajani,…mogoče pa se na to pripravljajo in jim prav maša pomaga razumeti smisel nauka in smisel krščanske skupnosti.

Zelo težko pa mi je zdaj povedati moje mnenje pri desetem poglavju, ki govori o poslednjih rečeh, o njih ne vem prav veliko in se nikoli nisem dosti poglabljala v to temo. Ko pa sem prebrala besede kardinala, sem ugotovila, da se strinjam  z njim. On pravi, da je zlo dejansko, da je to delo zlega duha, da biva in da ni le pojem, da zlo ni le v naši glavi. Strinjam se s to trditvijo zato, ker mislim, da (če) bi bilo zlo zgolj pojem, bi ga odpravili že dolgo nazaj, o njem ne bi govorili, o njem ne bi pisali in stvar bi bila rešena, pa vendar…neprestano se borimo s slabim in s slabimi, borimo se z zlom, vedeti moramo, da ga nikoli ne bomo uničili, z njim pa se moramo boriti do konca. In tukaj nam lahko pomagajo angeli in predvsem Sveti Duh, še vedno pa je vse odvisno le od posameznika, ki mora najprej biti odprt za dobro in odprt za pomoč, mora se najprej sam boriti in biti prepričan v dobroto, šele tako se bo lahko boril proti zlu.