TEHNOLOGIJA PRIDELOVANJA JAGOD ZA VRTIČKARJE

Odločili ste se , da na svoj vrt zasadite jagodo. Pregovor pravi: »Kako teknejo jagode in češnje, vprašajte otroke in vrabce«..Jagode so eden redkih plodov, ki se jih je moč uživati ob vsakem času, tako v sveži kot predelani obliki Da boste imeli na svojem vrtu res dovolj slastnih jagod , ki so kot okusna in zdrava hrana, dobrodošle na vsaki mizi, vam želimo s temi kratkimi navodili nakazati najpomembnejša znanja-dela za kolikor tolikor uspešno pridelovanje jagod.

1.SPLOŠNO

Jagodo lahko pridelujemo prosto na zemlji ali pa na zemlji pokriti s črno ali belo folijo. Sadimo jo na višjih ali nižjih grebenih. Z višjim ali nižjim grebenom ter gojenjem brez folije ali s črno oziromoa belo folijo, dosežemo zgodnejše oziroma poznejše dozorevanje jagod in s tem podaljšamo čas, ko jih imamo lahko na svojem jedilniku v sveži obliki. Osnovni činitelji pozgodnjevanja oziroma zapoznjevanja jagod:

kriteriji	pozgodnjevanje	normalno	zapoznjevanje
brez grebena	0	0	- -
nizek greben	0	0	-
srednji greben	0	0	0
visok greben	+1	0	0
gojenje na zemlji	0	0	-
gojenje na črni foliji	++	0	0
gojenje na beli foliji	0	0	---
pokrovne tkanine	+	0	0
nizki tuneli	++	0	0
plastenjaki	+++	0	0
težka - hladna zemlja	0	0	-
srednje težka zemlja	0	0	0
lahka- topla zemlja	+	0	0
nadmorska višina 200 m	0	0	0
vsakih 200m višje	0	0	-
vsakih 50 m nižje	+	0	0

S seštevanjem plusov in minusov dobite rezultat, kjer pomeni :

Zelo pomemben činitelj časa dozorevanja, pa je tudi sorta.

V letošnjem letu smo za vrtičkarje pripravili naslednji izbor sort:

sorta	zoritvena doba	pridelek na sadiko	okus	plod
elsanta	0	40 dag	+++++	debel
kent	+2 pred elsanto	40 dag	++++	srednje debel
marmolada	+5	60 dag	+++	zelo debeli
polka	+6	60 dag	+++++	droban
idea	+10	40 dag	++++	debel
pandora	+12	40 dag	+++	srednje debel
addie	-8 za elsanto	40 dag	++++	debel
miss	-4	40 dag	++++	zelo debel
selva in evita	celoletne jagode	80 dag	+++	srednje debel

Opremljeni s temi informacijami se lahko odločite za tako zasnovo svojega jagodnega vrta, da boste lahko imeli sveže jagode daljše ali krajše obdobje.

Določiti si morate le še potrebo potrebne količine jagod na člana družine, iz katerih nato izračunate potrebno število sadik za vaš jagodni vrt.

2. PRIPRAVA ZEMLJE

Pri predkulturi pazimo, da ni bil prej na tem prostoru krompir, paradižnik ali paprika. Le ti so slaba predkultura za uspešno gojenje jagod.

Zemljo obdelamo vsaj 30 cm globoko in jo pognojimo s 4 do 6 kg hlevskega gnoja na kvadratni meter. Dodamo 10 dag mineralnega gnojila NPK 15-15-15 in talni granulirani insekticid Volaton G-5 za talne škodljivce v dozi 1 dag /m2. Gnojila in insekticid je potrebno dobro razporediti v zemlji.

Z temi dodatki obogateno zemljo pripravimo (freza ali grablje) do fine strukture in jo oblikujemo v grebne . Oblika grebenov je odvisna od tehnologije pridelovanja. Če bomo sadili le na zemljo se praviloma odločimo za enovrstno zasaditev v razdalji 1.2 m med vrstami in 25 cm v vrsti.

Če boste jagode sadili na grebenih pokritih s folijo, pa je potrebno oblikovati grebene, ki so visoki 15 do 20 ali celo več cm in na vrhu ravni in široki 80-90 cm. Tako oblikovane grebene pokrijete z 1.40 m široko belo ali črno folijo, ki jo lepo vpnete preko grebena in ob robu zasipljete z zemljo. Perforacija folije je dvovrstna in to 40 x 25 cm v cik cak razporeditvi. Za dvovrstno sajenje na foliji potrebujemo 1.5 m široko gredo, na tekoči meter folije pa posadimo 8 sadik jagod.

3.SAJENJE

Optimalni čas sajenja frigo (zamrzjenih ) sadik je od 15 julija do 15 avgusta. Sadike so bile pozno jeseni 1996 ali zgodaj spomladi 1997 izkopane iz drevesnice in ohlajene v hladilnici na -3 stopinje Celzija. Tako vskladiščene sadike začnejo takoj po sajenju z zelo intenzivno rastjo in do jeseni naredijo velik grm, ki naslednjo pomlad obilno zarodi. Ker pa so v bistvu prvih deset do štirinajst dni nežne kot dojenček, je potrebno pri sajenju storiti vse, da ne pride do njihove izsušitve. Še posebaj je to pomembno pri sajenju na črno folijo, kjer prihaja poleti do zelo visokih temperatur.

Sadike posadimo tako globoko, kot so bile v drevesnici, to se pravi do višine koreninskega vratu. Pazimo, da ohranimo čim več korenin in da so te ob sajenju lepo razporejene zravnane in ne zavite navzgor. Ko je sadika v zemlji jo je potrebno dobro zatlačiti, da je stik z zemljo čim boljši. Po sajenju opravimo obilno zalivanje z pol do en liter vode na sadiko (curek z drobnimi kapljicami, ki ne izpira zemlje iz korenin). Če slučajno po zalivanju korenine gledajo iz zemlje, jih pokrijemo z zemljo. Sadika bo takoj po sajenju začela z intenzivno rastjo, tako da bo pognal najmanj en list dnevno. V tem obdobju, posebej, če so dnevne temperature višje od 20 stopinj Celzija opravite vlažilna ohladitvena namakanja. Pri sajenju na črni foliji, vsaki dve uri po petnajst minut (3 do 5 krat dnevno), pri beli foliji in sajenju na zemlji pa enkrat do dvakrat dnevno. Namakanja niso potrebna ob oblačnem in hladnem vremenu.

Vlažitvena ohlajevalna namakanja izvajamo 10 do 14 dni po sajenju, dokler se ne vzpostavi koreninski sistem mlade rastlin, ki je sposoben črpati dovolj potrebne vode iz tal.

Po tem obdobju začnemo s tedenskim namakanjem z namakalnim črevom, ki ga imamo pod folijo.

4.NAMAKANJA IN GNOJENJA

Jagoda je kultura , ki potrebuje za svoj razvoj veliko vode. Zato vam svetujemo, da se že ob sajenju odločite za namakalno črevo, s katerim dosežete racionalno in učinkovito namakanje pod folijo, ne da bi s tem omočili rastlino in plodove. Tanko namakalno kapljično črevo dela ob minimalnem pritisku 0.5 bara in da na uro na tekoči meter 5.1 l vode. Paziti morate, da ne prekoračite pritiska preko enega bara in da je voda pitno čista. Namakamo po potrebi, ki jo določi toplejše ali hladnejše vreme tehnologija in seveda obdobje rasti. Na težkih zemljah je potrebno tedensko količino vode dodati enkrat tedensko na lahkih pa v dveh do treh obrokih na teden.

Potrebne dnevne in tedenske količine vode v litrih na m2 (če ni obilnejših padavin):

mesec	l na dan	l na teden
marec	2	14
april	3	21
maj	3.5	24.5
junij	4	28
julij	4	28
avgust	3.5	24.5
september	3	21
oktober	2	14

Namakalno črevo vam omogoča tudi gnojenje s hranili, ki jih raztopite v vodi. Za vrtičkarsko gojenje je potrebna ta oblika gnojenja šele v drugem letniku, saj so hranila dodana ob sajenju dovolj za obdobje od sajenja do zime in rodnost v prvem letu.

Tisti, ki bi se odločili za dognojevanja ob namakanjih pa lahko, dobite potrebne informacije na naši svetovalni službi.

5.OSKRBA JAGOD TER ZAŠČITA PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI

Po sajenju jagode redno plejemo in odstranjujemo cvetove, ki bodo odganjali. Po sadiki lahko pustimo največ dva do tri plodove, vse ostale cvetove pa odstranimo. V jeseni, ko začenjajo odganjati vitice, te pri gojenju na foliji odstranimo vsaj enkrat, pri gojenju na zemlji pa jih pustimo, da se ukoreninijo. Med vrstni prostor redno obdelujemo.

Zaščita pred boleznimi in škodljivci je pri uspešnem pridelovanju jagod nujna.Umna uporaba sredstev za varstvo rastlin- pesticidov, je ob upoštevanju navodil o karenci, to je času, ki mora preteči od uporabe sredstva pa do takrat, ko se le-ta razgradi do take mere, da ga ni več na škropljeni rastlini ali pridelku, je zdravju popolnoma neškodljiva. Podatek, da je kuhinjska sol, ki jo normalno uživamo kot dodatek jedem bolj strupena (ob nekontrolirani uporabi), kot večina pesticidov, ki jih uporabljamo v jagodi, vas mora odvrniti od pretiranega negativnega mnenja o uporabi pesticidov. Le z umno in pri vrtičkarjih nujno-minimalno uporabo pesticidov, boste lahko obirali zdrave in lepe plodove jagod.

V obdobju po sajenju do zime priporočamo v odvisnosti od vremena (deževno vreme večkrat) dva do štiri škropljenja z fungicidi za zatiranje bele listne pegavosti jagod in pepelaste plesni jagod. V 20 do 25 dnevnih presledkih od takrat, ko se pojavi peti list opravimo škropljenje z:

1. Polyram ali Dithane 2.5 dag/10 l

2. Topas C 2.5 dag/10 l ali Tilt 2 ml/10 l + Polyram ali Dithane 2.5 dag/10 l

3. Topas C 2.5 dag/10 l ali Tilt 2 ml/10 l + Polyram ali Dithane 2.5 dag/10 l

4. Pred prvimi mrazovi: Cuprablau 3 dag/10 l.

Po zimskem mirovanju spomladi jagode očistimo vseh starih listov in redno opravljamo pletev plevelov v jagodah in obdelavo med vrstnega prostora. Pazimo tudi ,da bodo imele jagode vedno dovolj vode .

Pomembnejša kot škropljenja v obdobju po sajenju, pa so škropljenja spomladi. Največja nevarnost jagod je siva plesen jagod- botritis, ki vam lahko v deževnem vremenu uniči tudi do 80 % pridelka. Spomladanska zaščita je tako podrejena predvsem tej bolezni. Ker lahko do okužbe pride le v času cvetenja je potrebno natančno škropiti predvsem v tem obdobju.

Priporočamo:

1. Ko se začnejo kazati cvetni poganjki: Topas C 2,5 dag/10 l + Thiodan 15 ml / 10 l

2. Ko je odprtih 5 % cvetov: Euparen 2.5 dag/10 l

3. Ko je odprtih 25 do 40 % cvetov Mytos al Switch

4. Ko je odprtih 60 do 80 % cvetov Mytos ali Switch.

Z upoštevanjem teh kratkih navodil, boste zagotovo postali vnet pridelovalec-ka jagod, saj vam bodo slastni in lepi plodovi jagod v užitek in ponos. Želimo vam uspešen prijem sadik in velik pridelek spomladi ! Franc Kotar